Sodelovanje: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Datacija originala: prazgodovina
Kraj najdbe: Ptuj
Original hrani: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
Na ulici Viktorina Ptujskega v centru Ptuja sta bila odkrita dva žarna grobova. En grob je bil moški, drugi ženski. Po najdbah v grobovih arheologi predvidevajo, da sta bila pokojnika premožnejša predstavnika takratne skupnosti.
Naša naloga je bila, da izdelamo replike keramičnih artefaktov, ki so bili priloženi pri pokopu. Glede na tehnologijo izdelave smo posode pred začetkom razdelili v dve skupini:
a) Posode, narejene iz grobe gline. Imele so ravno dno. Te posode so bile namenjene uporabi v gospodinjstvu. Pri oblikovanju keramike so bile uporabljene prostoročne tehnike.
b) Posode, ki imajo tipično ukrivljeno dno in v dno vtisnjeno bradavico. Domnevamo, da so za njihovo izdelavo uporabljali kalup oziroma posebej za ta namen pripravljeno podlago, ki so jo uporabili za osnovo, in potem posamezno posodo dodelali še ročno.
Nad ramenu proti vratu so okrašene s tipičnimi prazgodovinskimi tehnikami krasitve, kot so tordirana vrvica, psevdo vrvica in vtiskovanje v ostenje.
Prav posebej pa bi radi izpostavili tako imenovani Kantaros. Pri omenjeni posodi izstopa kvaliteta izdelave, natančno izdelane podrobnosti in detajli ter do popolnosti izdelana površina. Navdušeni smo bili nad spretnostjo in znanjem lončarja, ki je posodo izdelal pred 10.000 leti.
Posoda ima izjemno tanko in polirano ostenje (4–5mm). Prehodi ročaja v rob posode in v ostenje lepo stečejo. Domnevamo, da je lončar med postopkom gradnje uporabil nekakšno oporo ali kalup.
Pri pregledu sestave gline smo ugotovili, da je lončar glini dodal zelo drobno granulacijo pustila, verjetno grog, ki ga je pridobil z drobljenjem že žgane lončevine.
Ker je originalna posoda dobro žgana, čvrsta, enakomerno intenzivne črne barve in brez lis, predvidevamo, da je lončar žgal v nadzorovani redukcijski atmosferi.
Prav tako je posebna tudi okrasitev posode. Arheologi so na fragmentih črepinj prepoznali prisotnost kositrnega okrasja. Pripravili so tudi predlog za izvedbo tega okrasja na rekonstruirani posodi.
Ker je kositer izredno neobstojna kovina, smo se odločili, da bomo rekonstrukcijo izvedli s pomočjo srebrnih lističev. Za pritrjevanje lističev na ostenje smo uporabili jabolčni sok.
Za določitev in umestitev pravilne oblike risbe dekorja smo si pomagali z računalniško animacijo. Ob upoštevanju spoznanj iz preteklega časa in današnjih danosti lahko izrazimo le poklon in spoštovanje do umetnika v bronasti dobi, ki je kantaros izdelal