donna-deruta

DONNA DERUTA

Mere: višina 5cm, širina ustja 17cm, širina dna 7cm

V sodelovanju z: SEM Ljubljana

Datacija originala: 16. stoletje

Kraj najdbe: Ljubljana

Original hrani: Mestni muzej Slovenije

Počaščeni smo, da so nas povabili k sodelovanju strokovnjaki iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Do izdelovanja replike tako imenovane Donne Derute je prišlo iz prav posebnega razloga.


S  svojim znanjem smo namreč pomagali pripraviti nepozabno presenečenje za njihovega sodelavca Martina Hrovata, avtorja razstave Srednjeveška Ljubljana, ob njegovi upokojitvi. Njegov najljubši kos zbirke je krožnik z motivom “Donna Deruta”. Njegovi sodelavci so nas skrivaj prosili, da izdelamo rekonstrukcijo tega dragocenega predmeta.

Za potrebe izdelave replike je bilo potrebno izdelati kalup kot so ga uporabljali v lončarskem obratu v Deruti. Črepinja krožnika je bila narejena iz bele gline. Po natančno izdelanem biskvitno žganem krožnika je sledilo precizno risanje s podglazurnimi barvami in glaziranje pred glazurnim žganjem. Ta tip keramike imenujemo fajenčna keramika.

Seveda naloga ni bila enostavna, vendar nam je presenečeni in srečni obraz gospoda Martina, ko je na otvoritvi prejel darilo, povedal, da smo še enkrat opravili odlično delo.

Zahtevna poslikava je delo Nike Oremuž.

Lahko povemo tudi to, da je bila replika tako odlično sprejeta, da jo je muzej uvrstil v svoj prodajni program.

Rimska streha

RIMSKA STREHA

Za potrebe Pokrajinskega muzeja Celje smo sodelovali pri rekonstrukciji rimske kritine, ki so jo v muzeju uporabili za prikaz rimske strehe. Nameravali smo narediti replike vseh delov rimske strehe – tako tegul, imbreksa kot tudi antefiksa.

Sestava fragmentov keramike je nakazovala, da je bila sestava gline v originalu zelo kvalitetna. Po premisleku smo uporabili mešanico glin, ki smo jim dodali šamot, grog in kremenčev pesek.

Repliko tegule smo izdelali s pomočjo lesenega kalupa. Po podlagi smo posuli pesek primerne granulacije in sestave, da prepreči sprijetje gline s podlago in hkrati pomaga pri naravnem krčenju gline ob sušenju.

Za izdelavo imbreksa, ki je tanjši od tegule, smo prav tako izdelali kalup. Fragmenti so pokazali, da so si za končno obdelavo pomagali z nožem.

Antefiks – reliefno okrasno ploščico – smo naredili s pomočjo mavčnega kalupa in ga nato še svežega spojili z imbreksom.

Za pravilno se je pokazala tudi naša domneva, da je potrebno izdelke pred žganjem posušiti kontrolirano. Ne glede na to, da smo žganje izvedli v električni peči, smo z ustreznim programiranjem simulirali žganje v opekarski peči na drva.

Na koncu smo del rimske strehe postavili v delavnici in bili – tako kot sodelujoči strokovnjaki – z rezultatom zelo zadovoljni.

Ker se reševanja izzivov vedno lotevamo celostno, smo na tegulah hoteli razjasniti tudi zelo pogoste odtise živalskih tac. Verjamemo, da si z rimskimi lončarji delimo ljubezen do živali, vendar je pogostost živalskih sledi enostavno prevelika. Razlog za to smo našli v tem, da so bili kalupi zaradi lažjega ločevanja gline od kalupa namazani s svinjsko mastjo. To je bilo našemu Fox-u še posebej všeč.

Postopek rekonstrukcije je v celoti objavljen na spletni strani  https://www.academia.edu/30722146/The_Roman_Roofing.docx

Streha je del razstave Mesto pod mestom v Pokrajinskem muzeju v Celju

https://www.pokmuz-ce.si/sl/razstave/stalne-razstave/celeia-mesto-pod-mestom-knezji-dvor/

HPIM0626

TUBULUS

Sodelovanje: ZVKDS Celje

Datacija originala: antika

Kraj najdbe: Celje

Original hrani: Pokrajinski muzej Celje

Arheologi so ob prenovi Narodnega doma v Celju odkrili ostaline rimskih term. Med njimi so bili najdeni tudi tako imenovani tubulusi (votlaki). Z njimi so bile obložene zunanje stene kadi, omogočali pa so kroženje toplega zraka tudi ob stenah. Ponekod so bili ohranjeni v celotni višini zidov, vendar pa so se zaradi prhkosti ob odstranjevanju ruševin drobili.  

Zato nas je ZVKDS Celje prosil za pomoč pri načrtovani rekonstrukciji.

Ne glede na to, da sodi tubulus med opekarske izdelke, so se vseeno pojavila določena vprašanja.

Na osnovi enega od originalov smo postavili nekaj hipotez, ki smo jih potem s preizkušanjem in svojimi izkušnjami tudi uspešno potrdili.

Kmalu smo določili sestavo lončarske mase, izdelali potrebno orodje za izdelavo tubula in definirali način žganja. Težje pa smo ugotovili pravilno tehniko oblikovanja tubula. Najtežje nam je bilo ugotoviti sestavo in granulacijo peska, ki služi za podlago pri pripravi in oblikovanju tubula, ter skrček gline. Po preizkusih nam je uspelo doseči tako enako velikost, kot jo ima original, kot tudi enake sledi, ki jih je za seboj pustil lončar, ki je original izdelal.

Rekonstrukcijo lahko vidite v atriju Narodnega doma v Celju.

barjanskaposoda

BARJANSKA POSODA

Mere: višina 18cm, premer ramen 14cm, ustje 6,5cm, noga 8cm

V sodelovanju z: Mestni muzej Ljubljana

Datacija originala: bronasta doba

Kraj najdbe: Ljubljansko barje

Original hrani: Mestni muzej Ljubljana

Barjanska posoda je prostoročno oblikovana posoda iz časa koliščarjev, torej iz začetka bronaste dobe. Original smo si ogledali v depoju Mestnega muzeja Ljubljana.

Tehnološko ima posoda vse lastnosti bronastodobnega posodja. Posoda je prostoročno oblikovana brez vretena. Sestava gline je izredno fina in brez grobih dodatkov.

Posebnost pri Barjanski posodi je ta, da je dekorirana z vrezom, ki je bil pozneje zapolnjen z inkrustacijo. Inkrustacija je kalcitna zmes, narejena iz školjk ali kosti, s katero so zapolnili vreznine. Posoda je po žganju črna, vsa inkrustacija za dekor pa kontrastno bela.

Omenjeno repliko lahko obiskovalci muzeja tudi primejo v roke in tako njeno strukturo občutijo v živo.

logo-ministvrstvo-za-kulturo

KOKARSKI KLOBUK

Mere: premer ustja 33 cm, premer noge 17 cm, višina 20 cm

V sodelovanju z: Muzej Velenje

Datacija originala: 1930

Kraj najdbe: Kavčnikova domačija

Original hrani: Muzej Velenje, muzej na prostem, Kavčnikova domačija

Kavčnikova domačija kot muzej na prostem ima najjužnejši primerek še delujoče dimnice v evropskem alpsekm prostoru.

Kokarski klobuk je tipičen izdelek kokarskih lončarjev iz Zadrečke doline v zgornji savinjski dolini, kjer ima lončarstsvo več kot 500 letno tradicijo. Zanimivo ob tem je, da zapisi o Zadrečkih lončarjih v arhivih iz leta 1340 predstavljajo najstarejšo omembo lončarstva na Slovenskem.

Kokarski klobuk smo naredili na lončarskem vretenu in žgali v redukcijski atmosferi. Uporabljal se je kot pekač za zelje in klobase, za uporabo na odprtem ognju. Zaradi izpostavljenosti temperaturnemu šoku je bil narejen iz gline, ki vključuje pustila. Pogosto so jih še dodatno povezali z žico. Vse to smo pri izdelavi naše replike tudi upoštevali.

logo-ministvrstvo-za-kulturo

RIMSKE POSODE

Mere: več posod

V sodelovanju z: Mestni muzej Ljubljana

Datacija originala: 1. stoletje

Kraj najdbe: Ljubljana, Rimska Emona

Original hrani: Mestni muzej Ljubljana

Mestni muzej v Ljubljani nam je naročil izdelavo seta posod, ki so bile najdene kot dodatki v grobu, na katerega so arheologi naleteli ob izkopavanjih. Naredili smo replike treh najdenih artefaktov.

  1. Omačnica – premer 7,2 cm, višina 3,5 cm, premer noge 3,6 cm. Omačnica je majhna posodica, prekrita s Terro Sigillato, ki ima na zunanji strani rebrast in žlebljen okras, na dnu posode je vtisnjen pečat lončarja Panta pedis. Posoda je narejena na lončarskem vretenu, medtem ko je noga posodice stružena.
  • Krožnik – premer 18 cm, višina 3,8 cm, premer noge 9 cm. Ta plitek krožnik je na zunanji strani okrašen z reliefno oblikovano masko, v notranjosti je na sredi vtisnjen pečat Panta pedis. Ima plitek urez in peresni dekor, medtem ko je noga dodatno aplicirana in stružena. Posoda je prekrita s Terro Sigillato.
  • Ročka – premer ustja 5,2 cm, višina 17,5 cm, premer noge 8 cm, premer ramen 15 cm. Posoda je narejena na lončarskem vretenu in je biskvitno žgana, brez dodatne dodelave. Dodan je smukan ročaj, ki hkrati ne presega roba ustja ročke.
logo-ministvrstvo-za-kulturo

RIMSKA OLJENKA

Mere: dolžina 11 cm, višina 3 cm ter 3 cm držaj

V sodelovanju s: Koroški pokrajinski muzej

Datacija originala: 1. stoletje

Kraj najdbe: Stari trg pri Slovenj gradcu, Rimski Colatio

Original hrani: Graški deželni muzej (Univerzalmuzeum Joanneum) – Graz (A)

Ob današnjem cestnem krožišču Stari trg – Kotlje so v času od 1. do 4. st. n. št. pokopavali umrle prebivalce antične Kolacione. Večino grobov južne nekropole je odkril dr. Hans Winkler že v letih pred 1. svetovno vojno.


Danes rekonstruirano kamnito grobnico so odkrili med arheološkimi raziskavami leta 1978. Grobnica je bila proti severu odprta, z ostalih treh strani pa obdana s kamnito ograjo. Temelj je bil zgrajen iz rečnih oblic. Način pokopa v grobnih parcelah je v Sloveniji redek in odraža italski način pokopa. Z njimi se ponašajo zgolj grobišča večjih mest, kot so Celeia, Petoviona in Emona.

Na razstavi o Rimskem Colatio-u v Koroškem pokrajinskem muzeju je bila razstavljena tudi rimska oljenka, ki je bila v Starem trgu pri Slovenj Gradcu najdena pri izkopavanjih v času med obema vojnama. Hrani jo Graški zgodovinski muzej v avstrijskem Gradcu.

Oljenka je datirana v prvo stoletje našega štetja, na ornamentu v reliefu je prepoznana boginja Fortuna. Po originalni oljenki je bila izdelana mavčna kopija, ki smo jo uporabili za izdelavo dvodelnega kalupa. Oljenke so se izdelovale v tehniki tlačenja gline v obe polovici kalupa in